Vzpon in padec uporabe škodljive plastike

Ali ste vedeli, da bo do leta 2050 v oceanu več plastike kot rib in da bosta do konca branja tega članka (statistično gledano čez dve minuti) v ocean odvržena dva dodatna tovornjaka plastike? Razmere so resne in čas za ukrepanje je zdaj.

Najprej pa moramo poznati dejstva:

plastika je zelo uporaben material, ki ga je mogoče oblikovati v različne oblike in velikosti. Ljudje jo najraje uporabljamo na številnih področjih, vključno z embalažo, gradbeništvom, transportom, zdravstvom, elektroniko in številnimi drugimi. Ta vsestranskost je s pomembnim tehnološkim napredkom povzročila revolucijo v večini gospodarskih panog. 

Ali veste, da embalažni materiali trenutno predstavljajo največji trg za plastiko? Skoraj polovica vseh plastičnih odpadkov, ki nastanejo na svetu, prihaja s tega področja, večine pa jih nikoli ne recikliramo ali sežgemo.

Seveda se je z rastjo okoljske osveščenosti pojavilo spoznanje, da smo s proizvodnjo tega materiala škodovali našemu planetu in da moramo to korenito spremeniti. 

Zaradi negativnih vplivov na okolje in zdravje, povezanih s široko uporabo plastike, so potrebna skupna prizadevanja za zmanjšanje porabe plastike, izboljšanje sistemov recikliranja, spodbujanje trajnostnih alternativ in reševanje krize onesnaževanja s plastiko.

Kako je plastika postala grožnja?

Po statističnih podatkih je bila leta 2020 večina plastike, proizvedene na svetu, še vedno proizvedena iz fosilnih goriv. Manj kot 10 % vseh izdelkov je bilo izdelanih iz reciklirane plastike, ustvarjene po uporabi, in iz plastike na biološki osnovi/bioplastike.

Že v prvi fazi proizvodnje plastike se uporabljajo fosilna goriva, predvsem surova nafta in zemeljski plin. Pri tem se sproščajo emisije toplogrednih plinov, kar negativno prispeva k podnebnim spremembam. 

Nekatere vrste plastike je težko reciklirati, sam postopek pa zahteva veliko energije in virov. Zato velik delež plastike konča na odlagališčih ali kot odpadek.

Danes smo dosegli točko, ko recikliramo samo 14 % plastike.

Plastika zaradi svoje razširjene uporabe, trajnosti in neustreznih praks odstranjevanja povzroča določene škodljive posledice. Na svetu letno nastane približno 220 milijonov ton plastičnih odpadkov, onesnaženje pa povzročajo predvsem izdelki za enkratno uporabo, kot so plastenke in embalaža, ki pogosto končajo na tleh in v vodi. Sčasoma ti odpadki razpadejo na drobne delce, manjše od 5 mm, ki se imenujejo mikroplastika in vstopijo v prehranjevalno verigo. To povečuje stopnjo kemične strupenosti.

V Tihem oceanu obstaja tako imenovano veliko pacifiško smetišče (Great Pacific Garbage Patch). Stavimo, da zanj še niste slišali. Veliko pacifiško smetišče je posledica kopičenja plastičnih odpadkov, ki niso biološko razgradljivi in jih približno 80 odstotkov prihaja iz kopenskih virov. To, da gre za nekakšen otok smeti, ki se vidi iz vesolja, je dezinformacija, dejansko pa te zaplate sestavlja mikroplastika. Veliko pacifiško smetišče bi lahko najbolj učinkovito očistili, če bi zmanjšali ali odpravili uporabo plastičnih odpadkov ter povečali uporabo biološko razgradljivih virov.

Kako BASF poskrbi za trajnostno plastiko?

BASF se osredotoča na izvajanje modela krožnega gospodarstva za plastiko. BASF v okviru svojega programa za upravljanje recikliranja poskuša del recikliranja izvajati v vseh vidikih panoge, tudi pri proizvodnji obutve, in sicer s pristopom Zmanjšaj – recikliraj – premisli. To vključuje načrtovanje izdelkov in materialov z namenom njihove ponovne uporabe, recikliranja ali predelave na koncu življenjskega cikla. S spodbujanjem krožnosti plastike želi BASF zmanjšati količino odpadkov in porabo primarnih virov

Pri tem upošteva celoten življenjski cikel plastičnih izdelkov, od pridobivanja surovin do odlaganja. Okoljska učinkovitost je mogoča z optimizacijo proizvodnih procesov, zmanjšanjem porabe energije, zmanjšanjem nastajanja odpadkov in izboljšanjem uporabe virov. 

Ravnanje z odpadki pri podjetju BASF vključuje podporo projektom za učinkovito zbiranje odpadkov, sortiranje in recikliranje plastike. 

BASF vlaga tudi v tehnologije za pretvorbo plastičnih odpadkov v dragocene vire, izvaja mehansko in kemično recikliranje ter uporablja napredno kemijo za razvoj biopolimerov za svoje plastične izdelke, ki se lahko delno ali v celoti biološko razgradijo v industrijskem kompostu ali kmetijski zemlji.

Mehansko ali kemično recikliranje?

Mehansko recikliranje vključuje fizično obdelavo plastičnih odpadkov za izdelavo novih izdelkov in navadno vključuje korake, kot so razvrščanje, čiščenje, drobljenje, taljenje in oblikovanje plastike v nove oblike. 

Kemično recikliranje je postopek, ki vključuje razgradnjo zapletenih polimernih struktur plastičnih materialov v njihove osnovne kemične gradnike. Ti gradniki se lahko uporabijo kot surovine za proizvodnjo nove plastike, kemikalij ali goriv. 

BASF skupaj s partnerji razvija tehnologijo pirolize, ki plastične odpadke spremeni v pirolizno olje. To sekundarno surovino je mogoče uporabiti na različne načine, BASF pa jo na začetku vrednostne verige usmeri v proizvodnjo kompozitnih materialov in tako prihrani fosilne vire.

Katera metoda je boljša, mehansko ali kemično recikliranje, je odvisno od več dejavnikov, kot so vrsta plastičnih odpadkov, želena kakovost izdelka, razpoložljiva infrastruktura in ocena vpliva na okolje. 

Kemično recikliranje je razvijajoča se tehnologija z različnimi pristopi na različnih stopnjah razvoja in komercializacije. 

Bioplastika

Konvencionalna plastika, pridobljena iz fosilnih goriv, ima škodljiv vpliv na okolje, saj povzroča onesnaževanje in prispeva k svetovni krizi plastičnih odpadkov. Bioplastika pa je primerna alternativa. Ti materiali so pridobljeni iz obnovljivih virov, kot so rastline, kmetijski odpadki ali alge, in jih je mogoče enostavno biološko razgraditi ali kompostirati, kar močno zmanjša njihov okoljski odtis.

Proizvodnja bioplastike se začne s kemičnim procesom polimerizacije, med katerim nastanejo dolge verige ponavljajočih se molekulskih enot. Z dodajanjem plastifikatorjev postane izdelek plastičen in ga je lažje oblikovati, na koncu pa sledijo mešanje in dodatki. 

BASF je s svojim bogatim strokovnim znanjem na področju kemijskega inženiringa in močno zavezanostjo trajnosti uspešno razvil vrsto rešitev za bioplastiko, pri čemer se zaveda, da je za doseganje pomembnih sprememb potrebno sodelovanje med različnimi panogami in sektorji. V ta namen podjetje dejavno sodeluje z različnimi deležniki, vključno s strankami, raziskovalci in nevladnimi organizacijami, da bi spodbudilo inovacije in ustvarilo trajnostne rešitve. 

Bioplastika se uporablja na različnih področjih, kot so vrečke, embalaža, avtomobilski deli, športna oprema in elektronika. 

Prispevek zavezništva za odpravo plastičnih odpadkov (AEPW)          

BASF je soustanovitelj in član neprofitne organizacije Zavezništvo za odpravo plastičnih odpadkov, ki združuje podjetja iz celotne vrednostne verige plastike, vključno s proizvajalci kemikalij in plastike, podjetji za potrošniško blago, podjetji za ravnanje z odpadki in organizacijami za recikliranje.

Skupaj zagotavljajo sredstva za projekte in pobude, ki se osredotočajo na razvoj infrastrukture za ravnanje z odpadki, programe izobraževanja in sodelovanja, inovativne tehnologije ter rešitve za preprečevanje uhajanja plastičnih odpadkov v okolje.

AEPW se osredotoča na štiri področja. Infrastruktura – kako zbiramo odpadke in ravnamo z odpadki. Inovacije – iskanje novih načinov za zmanjšanje količine odpadkov in recikliranje ali predelavo plastike, ki ji je potekla življenjska doba. Tretji poudarek je na izobraževanju – mobilizaciji vlad, podjetij in drugih k ukrepanju. Četrti način je čiščenje območij, na katerih so skoncentrirani plastični odpadki.                      

Člani so se zavezali, da bodo do leta 2023 vložili 1,5 milijarde dolarjev v zmanjšanje količine plastičnih odpadkov in ravnanje z njimi ter preprečitev njihovega nastajanja v našem okolju.

Zaključek

Na splošno je vrednostna veriga plastike, vključno s proizvodnjo in predelavo, odgovorna za 3,5 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ravnanje s plastiko je vsekakor pomemben izziv na poti k doseganju ničelne stopnje onesnaženosti do leta 2050. 

Od rotorjev vetrnih turbin do medicinskih pripomočkov – njena prisotnost zagotovo prispeva k ciljem zelenega dogovora in kakovosti življenja. BASF se osredotoča na plastiko, ki je visokokakovostna, lahka in visokozmogljiva, kar pomeni veliko manjši ogljični odtis pri proizvodnji in v celotnem življenjskem ciklu. 

Poleg plastike kot materiala je pomembna tudi njena vloga pri omenjenem prehodu. Na primer, 33 % svetovnih emisij toplogrednih plinov nastane zaradi zavržene hrane, vendar v polietilenu zavita kumara zdrži šest dni dlje kot nezavita. Emisije vozil predstavljajo 17 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, vendar z uporabo lahke plastike 100 kg lažji avtomobil porabi 5 % manj energije. 

Takšna so bila dejstva, a kaj lahko storimo mi:

pri sami proizvodnji je ključnega pomena, da se oskrba z energijo preusmeri na obnovljive vire. BASF vlaga v lastne obrate za proizvodnjo energije in sklepa pogodbe, s katerimi zagotavlja neposredno oskrbo svojih obratov z obnovljivo energijo v okviru strategije Naredi in kupi.

Če povzamemo, lahko celoten potencial trajnostne plastike uresničimo s sodelovanjem med vladami, industrijo, raziskovalci in potrošniki. Vlade lahko spodbujajo trajnostni razvoj plastike s politikami, predpisi in financiranjem, industrija pa mora vlagati v raziskave za izboljšanje učinkovitosti in obsega uporabe. Raziskovalci morajo še naprej raziskovati nove materiale in tehnologije za večjo trajnost. 

Pomembno vlogo igrajo tudi potrošniki, ki se odločajo na podlagi informacij, zmanjšujejo porabo plastike in odgovorno odlagajo plastične odpadke. Ta skupna prizadevanja bodo prispevala k prihodnosti, v kateri bo imela plastika čim manjši vpliv na okolje in bo podpirala krožno gospodarstvo.